Sterilizacija – da ali ne?

Velik odstotek lastnikov psov oziroma psic se že pred nakupom psa odloči, kako bo z vzrejo v njihovem krdelu. V ZDA in zahodni Evropi se s gornjim vprašanjem ne ukvarjajo prav veliko in v mnogo primerih je odgovor: da!

Psičke, ki so vodljivejše in bolj “čuteče” nravi, imajo za mnoge lastnike in njihovo okolico moteče cikluse gonitve, zato se pojavlja vprašanje sterilizacije. Če se lastnik odloči, da legel ne bo, je sterilizacija odločno najboljša rešitev. Pa tudi iz zdravstvenih razlogov npr. kronično vnetje maternice, hormonalne motnje, da ima psica pogoste lažne brejosti, da ima izključitvene napake, zaradi katerih ne more dobiti vzrejnega dovoljenja.

S sterilizacijo psice preprečimo tudi veliko verjetnost nastanka tumorja na seskih. Za dosego naštetega je potrebna seveda popolna sterilizacija, torej tudi odstranitev jajčnikov.

Spremljajoči pojavi oz. zapleti po sterilizaciji, ki je danes že rutinski poseg, so:

  • povečana telesna teža, ki se ji s primerno prehrano lahko izognemo
  • možno je puščanje urina (inkontinenca), ki se danes večinoma uspešno zdravi

Nobeden od spremljajočih pojavov pa ne odtehta možnosti, da smo psički morda s pravočasnim posegom olajšali ali celo rešili življenje.

Pri psih je kastracija še bolj enostaven poseg, ki se pa redkeje izvaja, razen če ni za to utemeljene veterinarske indikacije. Z zgodnjo kastracijo največkrat želimo preprečiti nezaželeno dominantno oz. agresivno vedenje, kastracija je tudi priporočeni poseg, ko gre za zgodnje težave s prostato.

Pri obeh spolih pa velikokrat po posegu sčasoma pride do spremembe v kakovosti dlake, postane bolj “volnasta”.

 

Sterilizacija – kdaj?

Pri tem vprašanju si mnenja veterinarjev niso povsem enotna: eni zagovarjajo sterilizacijo še pred prvo gonitvijo. S tem bi naj prehiteli izločanje spolnih hormonov, ki prinašajo možno aktiviranje malignih celic v mlečnih žlezah. Drugi pa trdijo, da je za popoln (psihični in fizični) razvoj psice potreben zaključen hormonalni ciklus, zato naj se sterilizacija izvede po prvi pravi gonitvi.

Tako eni kot drugi pa so že davno ovrgli mnenje, da je za psičko potrebno in zdravo, da ima vsaj eno leglo: to preprosto ni res! Imeti mladiče je za psičko naraven, a hudo naporen proces; najbrž ni skrbnega lastnika, ki bi namenoma silil v težave in tvegal psičkino zdravje in morda celo življenje zaradi trditve, ki je že dolgo zgolj predsodek, da psička mora imeti enkrat mladiče.

Od lastnikov psic je skrajno neodgovorno, da načrtujejo leglo, čeprav nimajo vzrejnega dovoljenja, mladiči pa ne možnosti, da dobijo rodovnik. Za psico je to nepotrebna fizična in psihična obremenitev, lastnik psice kljub vloženemu trudu mladiče proda za simbolično ceno ali jih podari novim lastnikom, ki bodo morda celo nadaljevali krog “nezakonskih” bernčkov in s tem naredili pasmi slabo uslugo.

Trditvi “imamo psičko tako zelo radi, naj enkrat ima mladičke…” se postavlja v nasprotje hudo resno vprašanje: “Kaj boste naredili, če vam psička pri porodu umre in pusti na primer devet nebogljenih mladičkov? Jo imate res tako zelo radi, da bi tvegali njeno življenje in življenje njenih mladičkov samo zato, da bi enkrat imela leglo in s tem potešila vašo radovednost?”

Mojca Sajovic

 

Vplivi in posledice sterilizacije / kastracije

Nekateri skrbniki psov verjamejo, da bodo s kastracijo svojih kosmatincev odpravili vse vedenjske težave. Drugi se odločijo za kastracijo kužkov, ker menijo, da bo to pozitivno vplivalo na njihovo zdravje. Nekateri, ravno nasprotno, verjamejo, da lahko kastracija škodi zdravju njihovega kužka, vodi v debelost in pretirano umirjeno vedenje. Kako torej kastracija in sterilizacija dejansko vplivata na kosmatince in kaj so le nedokazani miti?

Kastracija in sterilizacija sta kirurška posega, ki jih lahko opravi veterinar. Večina skrbnikov se za kastracijo oz. sterilizacijo kužkov odloči med petim in osmim mesecem starosti njihovih kosmatincev. Čeprav nekateri spodbujajo čimprejšnje opravljanje posega, pa

študija o dolgoročnih učinkih zgodnje kastracije in sterilizacije opozarja, da rutinski poseg vključuje tudi tveganja, ki jih pogosto ne omenjamo.

Poseg prinaša možnost določenih zapletov kot vsak kirurški poseg, vendar študije v zadnjem času dokazujejo, da vse le ni tako preprosto in da je odločitev o sterilizaciji / kastraciji potrebno temeljiteje pretehtati. Eden od možnih dejavnikov tveganja prezgodnjega (pred enim letom starosti psa) posega je

  • povečanje možnosti za nastanek kostnega raka – hemangiosarkoma in osteosarkoma.
  • Poveča se tudi možnost za nastanek kolčne displazije in
  • vnetja ščitnice. Pogosta posledica, na katero pa lahko vplivamo, je tudi
  • debelost. Zavedati se je potrebno, da se
  • kakovost dlake pri kastriranih psih in steriliziranih psicah sčasoma precej spremeni.
  • Kot že omenjeno, je pogost neželen pojav tudi puščanje urina – inkontinenca, zato svetujemo endoskopsko sterilizacijo!

Pred dopolnjenima dvema letoma in pol je smiselno opraviti sterilizacijo psice, ker s tem zmanjšamo verjetnost nastanka tumorjev na seskih, raka na jajčnikih, materničnem vratu in maternici pri psičkah, tudi tveganje za vnetje maternice je izredno majhno.

Psi samcih je zmanjšana pojavnost nerakavih tumorjev prostate, raka testisov, pri obeh spolih je zmanjšana verjetnost nastanka analnih tumorjev po sedmem letu starosti.
Kastracija ne vpliva na zmogljivosti, igrivost in značaj psa.

Vedenjske težave je mogoče zmanjšati le, če so povezane s hormoni, pa še to po preteku najmanj štirih mesecev po posegu. Med te vedenjske značilnosti spada markiranje, pobegi od doma, utemeljeno je mogoče pričakovati zmanjšanje rivalstva med samci, neželeno ovohavanje psov in ljudi. Zakoreninjenih vzorcev obnašanja pa kastracija ne bo odpravila.

Oba spola sta po posegu načeloma sposobna boljše koncentracije in večje pozornosti med šolanjem, ker jih ne motijo pasje vonjave iz okolice v tolikšni meri kot prej.
Primarni razlog sterilizacije / kastracije pa je seveda preprečevanje neželenih rojstev.

Povzeto po članku avtorice Enje Zagoršek v reviji Kužek št. 26 / 2015