Vzreja BPP od A do Ž

Nujno branje za vzreditelje

S podpisom kodeksa etike smo se člani skupine MOJ BERNI odločili zagotoviti tudi korekten odnos do mladička in do njegovega kupca, nekateri vzreditelji – člani našega nekdanjega kluba, pa poleg tega pristajajo na VZREJNA PRIPOROCILA, ki smo si jih zapisali in zagotavljajo vzrejno odličnost: za vzrejo namreč uporabljajo le

  • zdrave,
  • pasemsko tipične pse,
  • brez dedno prenosljivih bolezni in
  • značajsko neobremenjene.

V rubriki “Naše psarne in vzreditelji” so podpisniki vzrejnih priporočil vidno označeni z !

 

FOTO: Nina Bešter

V vseh priročnikih in kinološki literaturi je področje paritve in poroda opisano dokaj natančno, v pričujočem besedilu pa vam bomo nanizali le nekaj poudarkov, ki jih drugje ne boste našli (vsaj ne na enem mestu) in podatkov, značilnih za našo pasmo.

Ena osnovnih nalog Kinološke zveze Slovenije, ki je članica mednarodne kinološke organizacije FCI, je nadzor nad vzrejo čistopasemskih psov. KZS izdaja rodovnike za pse, poležene na območju Slovenije, in vodi rodovno knjigo tudi za vse za stalno v Slovenijo privedene pse.

Vzrejne komisije za posamezne pasme ali pasemske skupine so strokovni organi KZS. Vzrejna komisija deluje po svojem poslovniku.

Vzrejno komisijo za bernske planšarske pse sestavljajo KINOLOŠKI SODNIKI: Jelka Simčič, Cvetka Bogovčič, Marija Kavčič, Katja Rožman.

Vsa vprašanja, ki se tičejo vzreje, in vsa strokovna vprašanja lahko vzrejni komisiji posredujete tudi preko e-mail naslova: jelka.simcic@siol.net ali bpp.slo@gmail.com oz. na tel. št. 01 28 222 89 (zvečer).

Področje vzreje urejajo naslednji akti:

  • Pravilnik o strokovnem delu KZS ⇒ II/A VZREJA PASEMSKIH PSOV
  • Pravilnik o pogojih vzreje bernskega planšarskega psa
  • Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Ur.l. RS št. 51 / 2009)
  • Zakon o zaščiti živali (Ur.l. RS št. 43 / 2007)
  • Mednarodni pravilnik FCI

 

PRAVILNIK O VZREJI PASEMSKIH PSOV

Vzreditelj ( t.j. lastnik psice v času njene paritve in njenega legla) ima pravico do strokovne pomoči v matični kinološki organizaciji (klubu), vzrejni komisiji, vzrejno – tetovirnem referentu in preko njih pri vseh organih KZS.

Dolžnosti vzreditelja so:
  • da skrbi za zdravstveno in kondicijsko stanje psice in mladičev ter njihove bivalne razmere
  • da vzreja kvalitetne pse, skrbno hrani ter neguje mladiče, pred oddajo poskrbi za razglistenje, cepljenje in označevanje (mikročipiranje)
  • upošteva vse predpise s področja vzreje
  • vzreja samo pse s priznanim rodovnikom, ne sme pa vzrejati psov brez rodovnikov ali z rodovniki organizacij, ki jih FCI ne priznava
  • da pravočasno posreduje pisarni KZS vso predpisano dokumentacijo (prijavo paritve in prijavo legla) ter naslove kupcev mladičev

Pariti je dovoljeno le pse in psice, ki imajo v času paritve veljavno VZREJNO DOVOLJENJE.

Pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja – glej Pravilnik o pogojih vzreje BPP in aktualna obvestila vzrediteljem

 

IZBIRA SAMCA

Lastnik psice izbira najbolj kvalitetnega samca z veljavnim vzrejnim dovoljenjem na podlagi:

  • ocene vzrejnega razreda
  • ocene zunanjosti
  • rtg izvida kolkov in komolcev
  • genetskih testov
  • morebitnih hib psice
  • dosedanjega potomstva

 

PRED GONITVENIM CIKLUSOM

  • je priporočljivo s psico po možnosti obiskati izbranega samca
  • z lastnikom izbranega samca je potrebno skleniti pisni dogovor o skočnini. Odnose med vzrediteljem in lastnikom plemenjaka ureja mednarodni pravilnik FCI.
  • samico je potrebno cepiti pred nalezljivimi boleznimi in razglistiti

PARITEV

Prva faza gonitve traja približno teden dni in jo imenujemo predgonitev. Običajno jo vzreditelj prezre. Gonitev nastopi, ko psica prične izločati krvavo sluz in kri. Psica je godna za paritev med 9. in 12. dnem gonitve, lahko pa se ta faza tudi zavleče celo do 18. dne. V poprečju statistika kaže, da je pri BPP najugodnejši čas med 11.-im in 13.-im dnem. Najzanesljivejši je seveda test nivoja hormona progesterona v krvi, ki določi do 9 ur natančno optimalen čas paritve.

Pri določanju optimalnega časa za paritev vam bo v pomoč ta prispevek.

Eden od pokazateljev, ki je sicer manj zanesljiv, pa še vedno informativen, je analiza vzorca celic z vratu maternice. Veterinar lahko tako s preprosto mikroskopsko preiskavo razbere približno fazo gonitve. Pri obeh preiskavah je priporočljivo nekaj ponovitev. Najboljši pokazatelj trajanja gonitve pa je seveda samec. Priporočeno je skok nekajkrat ponoviti (vsaj dvakrat v razmiku dveh dni).

Za skok izberemo miren prostor na teritoriju plemenjaka. Če je lastnik plemenjaka le-tega vzgajal s preveliko mero avtoritete ali celo grobosti, se lahko primeri, da se pes v njegovi prisotnosti za psico ne bo zanimal. Ker je pri samicah BPP v zadnjem času opaziti vse več neuspelih paritev (psice se ne obrejijo), je natančnost pri določanju pravega časa ovulacije zelo pomembna, na obrejitev pa vplivajo tudi drugi dejavniki kot npr. stres, za katerega so bolj dovzetne občutljive in premlade ali starejše psice. Nenazadnje je koristno prositi za pomoč pri paritvi izkušenega vzreditelja, saj lahko pride med drugim tudi do poškodbe pri plemenjaku, če je psica nemirna oz. nepotrpežljiva. Plemenjak z zelo slabimi izkušnjami pri skoku lahko za razplod v prihodnje sploh ne bo več uporaben.

Ko uplahne brecila pri samcu in se psica in plemenjak ločita, je psici za krajši čas priporočljivo dvigniti zadnji del telesa, nato pa jo odpeljati v zaprt prostor

PO PARITVI (najkasneje v 20-ih dneh) je potrebno poslati izpolnjen obrazec PRIJAVA PARITVE.

VZREJNI REFERENTI za pregled legel :

Seznam najdete TUKAJ!

 

BREJOST

traja pri BPP v poprečju 62 dni, če je bila paritev med 11.-im in 13.-im dnem, 65 dni, če je bila paritev med 8.-im in 10.-im dnem, 60 dni, če je bila paritev med 14.-im in 15.-im dnem. Prehrano, ki naj je bo za pribl. polovico več v drugi polovici brejosti, razdelimo na več obrokov, ne dodajamo kalcija niti vitaminov, hranimo pa s popolno kakovostno hrano. Ne pozabimo na dovolj sveže vode!

Brejost lahko potrdi UZ preiskava po 35. dnevu od zadnje paritve, je neškodljiva in neboleča ter razmeroma cenena potrditev dosedanjega truda. Veterinar preveri vitalnost plodov in njihovo približno število, na osnovi tega pa vzreditelj lahko prične s pripravami na porod. In še nasvet: pred UZ preiskavo bodo psički odstranili dlako okrog seskov, da bo pregled sploh izvedljiv, mladički pa bodo hvaležni, ker bodo seski tako lažje dosegljivi. MED BREJOSTJO PSIČKI NI PRIPOROČLJIVO DAJATI NIKAKRŠNE »KEMIJE« kot npr. sredstev proti notranjim ali zunanjim zajedalcem, cepiv, posipov, pršil ipd.

PRED KOTITVIJO pripravimo:

  • kotišče za BPP velikosti 145 x 90 x 80 cm z 8-10 cm stopnice ob notranjem robu za zaščito mladičev pred poležanjem psice
  • brisače, rjuhe
  • mehko obloženo kartonsko škatlo cca. 30 x 40 cm za morebitno odstranitev mladičev
  • škarje in razkužilo
  • tehtnico, blok, svinčnik
  • posodo z vodo ali čajem za psico, dodamo lahko glukozo
  • nadomestno mleko za mladiče v prahu, dudko, stekleničko za pasje mladiče
  • potrebščine za umivanje rok
  • predvsem pa telefonsko številko, na kateri je vedno dosegljiv veterinar!

Kotišče naj bo v toplem, mirnem prostoru, kjer je skrbnik v bližini čez dan, pa tudi ponoči. Ogrevanje, ki je potrebno v prehodnem času in seveda pozimi, je priporočljivo z grelnimi blazinicami in se obnese bolje kot z grelnimi telesi od zgoraj, saj psici lahko hitro postane prevroče in zapusti mladiče.

 

KOTITEV

Poprečna porodna teža BPP je med 430g in 570 g. Ker so mladički relativno veliki, je potrebna posebna previdnost, pomoč veterinarja je nujna,

  • če je od padca telesne temperature z normalne na 37°C minilo več kot 24 ur
  • če je od paritve preteklo več kot 68 dni
  • če je med enim in drugim mladičem premor, daljši od štirih ur
  • če psica cvili in se liže ali celo grize
  • če po polurnih popadkih še ni plodu

Če se mladič zagozdi v porodnem kanalu, so ogroženi vsi mladiči za njim, pa tudi psica, zato je vsako odlašanje huda napaka.

PRVI PREGLED MLADIČEV, ki ga opravi vzrejni referent, med drugim obsega tudi:

  • pravilno obarvanost
  • popovno kilo
  • testise
  • ugriz
  • (uvihano ali izvihano) veko
  • modro oko
  • volčje žrelo
  • prisotnost slednikov

Vzrejnega referenta je potrebno obvestiti o leglu najkasneje v treh dneh, priporočljivo pa v 24-ih urah. Drugi oz. tretji dan je namreč potrebno mladičem odstraniti slednike (volčje krempeljce) na zadnjih nogah (mladiče je potrebno po tem nadzorovati zaradi možne krvavitve!), vzrejni referent pa bo tudi najzanesljiveje svetoval v primeru vprašanj in težav.

NASVET – Slabi popadki pri psički

Vprašanje: Pri naši štiriletni psički nemški ovčarki pričakujemo mladičke. Pri prejšnjem porodu je imela težave s slabimi popadki in ne želimo, da se to ponovi.

Odgovarja Marko Nabergoj, dr. vet. med., Veterinarski inženiring, homeopatija

S popadki se začne pravi porod. Če se po dveh do treh urah po začetku popadkov ne skoti noben mladiček in kaže psička znake izčrpanosti, moramo ukrepati. Homeopatski zdravili v tem primeru sta Caulophyllum D6 in Secale cornutum D6 v petnajst minutnem intervalu pet globulov vsakega preparata v gobček. Če ni drugih porodnih ovir (nepravilna lega plodu), bomo s temi zdravili uspešno rešili težavo.

Vir: http://www.zurnal24.si

PRIDOBIVANJE TEŽE PRI MLADIČU V PRVIH DESETIH TEDNIH ŽIVLJENJA

Naslednja tabela prikazuje prirastek teže mladička BPP pri porodni teži med 400 in 600 g.

TEDEN DNEVNI
PRIRASTEK
TEDENSKI
PRIRASTEK
TEŽA OB
KONCU TEDNA
400-600
1 50-85 340-520 800-1150
2 70-120 550-840 1300-2000
3 80-130 550-950 1900-2800
4 90-150 650-1050 2700-3750
5 120-190 840-1400 3700-4900
6 140-230 1000-1550 5000-6500
7 150-240 1050-1650 6200-8000
8 150-240 1050-1550 7600-9500

 

ODPRAVLJANJE NOTRANJIH ZAJEDALCEV

Mladiči, ki imajo notranje zajedalce, se ne razvijajo primerno, gliste jim ne le odžirajo dragoceno hrano, pač pa notranji zajedalci lahko povzročijo tudi resne poškodbe sluznice prebavil, zmanjšujejo apetit in izkoristek hrane, lahko pa celo zaprejo črevo in povzročijo pogin. Gliste in trakulje (prvih poznamo 10 vrst in drugih osem) izločajo strupe, ki napadajo živčni sistem in povzročajo bolezni jeter. Glistavi mladiči zaostanejo v rasti in čutijo posledice zajedalcev vse življenje. Bolhe prenašajo trakuljo, kar je dodaten razlog za pozornost in ukrepanje.

Psico in mladiče je potrebno razglistiti v drugem tednu po porodu, t.j. med 10. in 14. dnem starosti mladičev. Tudi mladičem se določi doza zdravila glede na težo, zato jih je potrebno vsakič ponovno stehtati. Drugo dozo antihelmintika je potrebno dati tako psici kot mladičem po 14-ih dneh, nato pa mladiče razglistiti vsaka dva tedna do starosti 10-ih tednov. Ko je mladič že prvič cepljen in tetoviran, ko odhaja k novemu lastniku, naj bo 4-5 krat razglisten.

ČISTOPASEMSKI PSI

Evidenco pasemskih psov, ki so vpisani v slovensko rodovno knjigo (SLR), vodi Kinološka zveza Slovenije (KZS), vodja rodovne knjige pa je kinološki sodnik. Od leta 2003 morajo biti vsi mladiči čipirani. Novi lastnik mladiča dobi čipiranega mladiča in rodovnik ter potni list.

Pogoj za pridobitev rodovnikov pa je vpis v SLR na podlagi predpisane dokumentacije, zato naj povzamemo:

  • prijava paritve mora biti oddana na KZS najpozneje v 20-ih dneh po paritvi,
  • vzreditelj mora leglo prijaviti vzrejnemu referentu v treh dneh po kotitvi,
  • prijavo legla pa je potrebno poslati na KZS najpozneje v 30-ih dneh.

 

Kako se lotimo kupca?

Prvi telefonski razgovori orišejo prvo sliko kupca. Tiste, ki se zanimajo samo za ceno, lahko vzreditelj brez slabe vesti hitro odslovi. Ko je mimo najbolj občutljivo obdobje in se odprejo vrata vzrediteljevega doma, takrat lahko kupce, ki se resno zanimajo za mladičke, vzreditelj povabi na prvi obisk.

Vzreditelj z malo izkušnjami ali brezbrižnim odnosom do kupca mladičev iz svoje vzreje (slednjih je med vzreditelji pasemskih mladičev zelo malo) je vse premalo kritičen do bodočih skrbnikov.

Velikokrat se mu zdi kopica vprašanj izraz nezaupanja do kupca, vendar pa si je v dobro mladiča zagotoviti čim več informacij, bolje kakšno preveč kot eno samo premalo. Da bi si zagotovili čim bolj nedvoumno sliko o bodočih skrbnikih, naj bo v pomoč nekaj vprašanj pri prvem razgovoru:

  • Zakaj ste se odločili za nakup psa prav te pasme?
  • Kdo v družini je najbolj navdušen za nakup psa?
  • Kam nameravate namestiti mladička in kje bo živel odrasel pes?
  • Ste si v družini že razdelili bodoča opravila v zvezi s psom?
  • Kakšen je razpored delovnih oz. šolskih obveznosti družinskih članov?
  • Kako nameravate preživljati počitnice in vikende?
  • Imate »rezervno« varuško v času daljše, nenačrtovane ali nenadne odsotnosti?
  • Kateri od družinskih članov bo skrbel za pasjo prehrano?
  • Kateri od družinskih članov bo skrbel za pasje sprehode?
  • Kateri od družinskih članov bo šel z mladičkom v pasjo šolo?

Odločitev za nakup mora biti v soglasju z vsemi družinskimi člani in znak za »rdeči alarm« je tudi dogodek, ki se je pripetil med izbiranjem kupcev za mladičke iz mojega prvega legla. Na dvorišče se je pripeljal kupec, ki je v telefonskem razgovoru obetal. Iz avta je poleg njega stopil še otrok, star približno pet let. Ko sem vprašala, kje imata mamico, se je odgovor glasil: »Mamica je pa doma, ona ne mara psov.« Prijazno sem pojasnila, da si mladičke sicer lahko ogledata, z nakupom pa žal ne bo nič.

Hrana in streha nad glavo je daleč premalo

Prav je, da vzreditelj omogoči bodočim skrbnikom svojih mladičev oziroma tistim potencialnim kupcem, ki ustrezajo njegovim pogojem, da ga pred oddajo mladičev čim večkrat obiščejo. Nič ne bo narobe, če kupec sodeluje pri hranjenju, negi, vzgoji, socializaciji in igri mladičev, hkrati pa je na preizkušnji tudi njegov splošen odnos do psov. Teoretično je namreč zelo lahko imeti rad nebogljenega pasjega dojenčka, lahko pa je zelo naporno čistiti za petimi ali osmimi mladiči, pripravljati kakovostne obroke, jih naučiti sobne čistoče, jim ponuditi ustrezne igrače… Obiski so tudi del prepotrebne socializacije pasjega mladička, vendar še zdaleč niso dovolj. V posameznih obdobjih razvoja v leglu je delo vzreditelja zelo pomembno.

Na naslovu skupine MOJ BERNI smo pripravili veliko informacij za nove lastnike, kjer je (skoraj) vse, kar mora vedeti bodoči lastnik bernija. Oba – lastnik in berni – vam bosta hvaležna, če jih boste opozorili na gradivo in povabili v našo družbo!

Z odločitvijo, da se vpišete med vzreditelje, ste prevzeli nase veliko skrb in težko breme, ki se največkrat pokaže šele ob oddaji mladičev. Kljub vsemu pa male trobarvne kepice prinašajo veliko upanja v nov, boljši svet.

Mojca Sajovic